Bohinj, obdan z visokimi vrhovi Julijskih Alp na severozahodu Slovenije, navdušuje z nepopisno lepoto narave. V zimskem času se ta čarobna dolina spremeni v pravo nordijsko smučarsko tekaško oazo.
Raznolike in skrbno urejene proge ponujajo izjemno doživetje tako začetnikom kot tudi izkušenim tekačem na smučeh. V Bohinju lahko zares ujamete avtentično alpsko vzdušje, ki se razprostira med belimi prostranstvi in gozdovi, odetimi v svežo snežno odejo.
Bohinj in z njim naše smučarsko društvo ponujata neponovljivo izkušnjo za vse ljubitelje smučarskega teka, ki si želijo doživeti pristno alpsko doživetje, začinjeno z idilično pokrajino in gostoljubnimi domačini.
ZGODOVINA SMUČARSKIH TEKOV V BOHINJU PO PRVI SVETOVNI VOJNI
Bohinj je postopoma postal eno izmed znanih zimsko-športnih središč srednje Evrope zaradi ugodnih snežnih razmer in privlačnih smučarskih terenov. Hkrati pa je kraj postal prava zibelka zimskega športa na zgornjem Gorenjskem.
Zimski športi, zlasti smučarski teki in skoki, so predstavljali glavno zabavo za mlade v Bohinju. Ni presenetljivo, da se je skoraj vsa bohinjska mladina z vso strastjo predajala prav smučanju. Športno smučanje v Bohinju je začelo cveteti po letu 1920 in kmalu doživelo hitro rast, ki jo danes nadaljuje naše smučarsko društvo. Bohinj, ki leži v slikoviti kotlini, obkroženi z gorami, je s svojimi zasneženimi strminami ustvaril poseben čar zime, kar je privabljalo številne smučarje.
Pri razvoju zimskega turizma in alpinizma je ključno vlogo igral Turistični klub Skala, ustanovljen leta 1920 v Ljubljani, ki se je leta 1941 preimenoval v Alpinistični klub Skala. Njegov namen je bil spodbujati turizem in zimske športe ter jih širiti v strokovnem in športnem smislu.
Med dolgimi turno-smučarskimi odpravami v bohinjskih gorah so smučarji za nujen počitek sprva najemali kar planšarske koče. Kmalu pa so člani kluba Skala s pomočjo predanega Tomaža Godca, domačina iz Bohinjske Bistrice, zgradili svoj lasten dom na Voglu in Komni.
Med obema vojnama je Tomaž Godec bistveno prispeval k razvoju planinstva in zimskega športa v Bohinju. Pod njegovim vodstvom so v
Bohinju organizirali več mednarodnih prireditev v smučarskih tekih in smučarskih skokih. Klub, ki so ga ustanovili takoj po prvi svetovni vojni,
so poimenovali Smuški klub Bohinj in je predhodnik sedanjega društva z nazivom Smučarsko društvo Bohinj.
Franc Kolar in Jakob Rozman (poznan tudi kot Rodar iz Bohinjske Bistrice) sta izdelovala odlične jesenove smuči pod blagovno znamko "TRIGLAVSKI". Med člani je treba omeniti tudi Joža Sodjo (Skalovec), ki je v Bohinj prinesel številne inovacije v takratnem sodobnem smučanju.
Naše smučarsko društvo se je proslavilo tudi leta 1928, ko je Tomaž Godec postal državni prvak v smučarskih tekih. Smučarska zveza takratne Jugoslavije ga je nato poslala na mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih v Švico. Na tem tekmovanju je dosegel prvi opazen uspeh jugoslovanskih smučarjev, saj se je v močni mednarodni konkurenci uvrstil na 14. mesto. Leta 1929 se je pridružil jugoslovanski reprezentanci na svetovnem prvenstvu v Zakopanih na Poljskem, kjer je na 50 km osvojil 21. mesto med 80 tekmovalci. Čez dva dni se je udeležil še teka na 18 km, kjer je dosegel 24. mesto. Naslednje leto je Godec odpotoval na mednarodno tekmovanje v Francijo, kjer je na 18 km dosegel odlično 5. mesto. Redno se je izkazoval tudi na domačih tekmah in širše po Gorenjskem.
Leta 1931 je v Bohinju potekalo prvenstvo v smučarskem teku na 12 km, na katerem je sodelovalo več kot 90 tekmovalcev. Zmagovalec je bil domačin in priznan športni delavec Jože Podlipnik, rojen leta 1914. Februarja 1937 je Bohinj gostil državno prvenstvo v klasični kombinaciji s 36 prijavljenimi tekmovalci. Najtežji del proge je bil pri 7 km, ob vzponu na Rudnico, kjer se je proga dvignila na 800 m v borih 200 višinskih metrih. Proga je merila dobrih 18 km z višinsko razliko nad 350 m, vendar ni bila tehnično pretežka, saj je bila zelo pregledna.
ZIMSKA OLIMPIJADA V BOHINJU
Zimska olimpijada v Bohinju je potekala med 20. in 24. februarjem 1931 pod najvišjim pokroviteljstvom kralja Aleksandra. Na dogodku so sodelovali športniki iz različnih evropskih narodov. Bohinj je bil okrašen z zastavami evropskih držav, kar je poudarilo pomembnost prireditve. Na prireditvi se je zbralo nekaj tisoč gledalcev iz različnih krajev Kranjske in tujine. Mednarodne zimske športne tekme, znane kot Zimska olimpijada v Bohinju, so postale pomemben dogodek, ki je kraj uveljavil na mednarodnem zemljevidu zimskih športov.
Prvo mednarodno FIS-tekmovanje v smučarskih tekih so uspešno organizirali leta 1961. Smučarsko društvo Bohinj je nadaljevalo s
prirejanjem mednarodnih FIS-tekmovanj v smučarskih tekih in leta 1966 ustanovilo Organizacijski komite Bohinj za organizacijo mednarodnih FIS-
tekmovanj višjega ranga. Po 20 letih prizadevnega dela je bila uresničena kandidatura, kar je pripeljalo do organizacije prvega Svetovnega pokala v smučarskih tekih v Sloveniji in Jugoslaviji. Na startni listi je bilo 116 tekmovalcev iz 19 držav. Svetovni pokal je predstavljal velik izziv tudi na področju logistike, transporta, tehničnih storitev, oskrbe z električno energijo, reševalnih služb, zdravstvene oskrbe, telefonskih linij za radijske prenose in gostinske oskrbe. Smučarsko društvo Bohinj je med letoma 1961 in 1985 organiziralo številna mednarodna FIS-tekmovanja v smučarskih tekih, pridobivajoč pomembne izkušnje za organizacijo Svetovnega pokala FIS.
Tekmovanja so vedno privabila občinstvo z udeležbo tekmovalcev iz največ 11 držav, pri čemer se je število udeležencev pogosto dvignilo preko 100. Leta 1977 je v Bohinju potekal neuradni Svetovni pokal, ki je predstavljal preizkusno tekmovanje za prihajajoče FIS-tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih tekih.
Povzeto po zapisih Janeza Pikona (gore-ljudje.si).
Pokaži manj